V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 so ameriške specialne sile Delta Force in obveščevalna služba CIA izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, je vključevala zračne napade na ključne vojaške objekte in rezidenco voditelja. Po poročanju tujih medijev je bilo v napadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi vojaki in civilisti, vendar ameriška stran ne poroča o žrtvah v svojih vrstah. Madura so po zajetju z vojaško ladjo USS Iwo Jima in letalom prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem v Brooklynu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posredovanju orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je poudarila, da bosta oba deležna »polnega srda ameriškega pravosodja«. Trump je medtem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varen prehod oblasti in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških podjetij. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala močno razdeljeno. Medtem ko so venezuelske skupnosti v izgnanstvu, zlasti v ZDA in Čilu, proslavljale padec režima, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Generalni sekretar ZN António Guterres je dejanje označil za nevaren precedens. V Venezueli je ustavno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in napovedala odpor.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura, ki so ga odpeljali iz države. Venezuelska vlada je poročala o ameriških napadih in obsodila agresijo, pri tem pa trdi, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Po poročanju CBS News in Fox News je Trump ukazal napade na vojaške baze v Venezueli. Vlada Nicolása Madura je razglasila izredno stanje.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Nicolása Madura so po aretaciji prepeljali v zapor v New Yorku, kjer se bo soočil s kazenskimi obtožbami. Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo. V Venezueli so se pojavile trditve, da ima ameriški napad 'cionistične podtone'.

Ameriške vojaške sile so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežno operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro je bil po aretaciji nemudoma prepeljan v Združene države Amerike, kjer so ga zaprli v zvezni preiskovalni zapor v Brooklynu. Newyorško tožilstvo ga obtožuje narkoterorizma, trgovine z drogami in orožjem, pred sodišče pa naj bi stopil že v ponedeljek. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji sporočil, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen politični prehod. Trump je napovedal tudi obnovo venezuelske naftne infrastrukture s pomočjo ameriških podjetij. Medtem ko so v nekaterih ameriških mestih izbruhnili protesti proti vojaškemu posredovanju, je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez. Ta je dejanje ZDA označila za ugrabitev in poudarila, da Maduro ostaja edini zakoniti predsednik države.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump napovedal, da bodo Združene države vodile Venezuelo. Poudaril je, da bodo ameriška podjetja vložila milijone dolarjev v obnovo infrastrukture. Izpostavljeno je bilo, da je cilj operacije ZDA prevzem venezuelskih naftnih virov. Operacija ZDA naj bi bila izvedena briljantno in naj bi koristila ameriškim državljanom na različne načine.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške sile aretirale v Caracasu in ju prepeljale v ZDA, kjer sta bila obtožena narkoterorizma in drugih zločinov. Maduro je bil zaprt v zloglasnem Metropolitanskem pripornem centru v Brooklynu. Varnostni svet ZN je sklical nujno sejo, da bi razpravljal o ameriški vojaški intervenciji v Venezueli.

Združene države Amerike so v soboto, 1. februarja 2026, izvedle obsežne zračne napade na cilje v Caracasu, med katerimi so ameriške posebne enote zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa sta bila zakonca Maduro že prepeljana iz države. Operacija, ki jo Washington opisuje kot ukrep za zamenjavo režima in boj proti narkoterorizmu, pomeni dramatično stopnjevanje dolgoletnih napetosti in prehod v odkrit oborožen spopad. Mednarodna skupnost se je na vojaško posredovanje odzvala z mešanimi občutki. Rusija, Iran in Kitajska so dejanje ostro obsodili kot "očitno oboroženo agresijo" proti suvereni državi in njenemu voditelju. Rusko zunanje ministrstvo je poudarilo svojo solidarnost z venezuelskim ljudstvom in opozorilo na nesprejemljivost uporabljenih izgovorov za napad. Nasprotno so države Evropske unije zavzele bolj zadržano držo in pozvale k previdnosti, medtem ko so države skupine BRICS in druge latinskoameriške države, vključno z Brazilijo in Mehiko, izrazile ogorčenje in zahtevale sklic Varnostnega sveta ZN. Operacija se je začela po več zaporednih napadih, ki so vključevali božične zračne operacije in napad Cie na doke v bližini Caracasa, za katere je Trump trdil, da so bili uporabljeni za tovorjenje drog. Dogodki predstavljajo vrhunec politike pritiska, ki se je začela s prvimi sankcijami leta 2006 in stopnjevala pod drugo Trumpovo administracijo, ki je v zadnjih mesecih leta 2025 sistematično krepila vojaško prisotnost v Karibskem morju.

Združene države Amerike so v soboto izvedle bliskovito vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij potrdil uspeh operacije, ki so jo izvedle specialne enote Delta Force ob podpori letalstva. Po poročanju so ameriški helikopterji neovirano preletavali prestolnico, medtem ko so bile tarče bombnih napadov številne vojaške lokacije po državi. Maduro in Floresova sta bila z vojno ladjo prepeljana v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA vsaj začasno prevzele upravljanje Venezuele in njenih obsežnih naftnih rezerv, dokler ne bo vzpostavljen ustrezen prehod oblasti. Operacija, ki nima jasnega mandata kongresa, je sprožila mešane odzive. Medtem ko venezuelska skupnost na Floridi proslavlja padec režima, številni ameriški kongresniki opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in neustavnost predsednikovih dejanj brez predhodne odobritve zakonodajne veje oblasti. Kritiki izpostavljajo tudi morebitne osebne motive Trumpa, vključno z teorijami zarote o vmešavanju Venezuele v ameriške volitve leta 2020.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ameriških sil je Delcy Rodriguez prisegla kot začasna predsednica Venezuele. Sojenje Maduru zaradi narkoterorizma se je začelo v New Yorku, kamor so ga prepeljali skupaj z ženo. Rodriguezova je ZDA pozvala k sodelovanju, vendar je zavrnila trditve Trumpa in napovedala, da ne bo sodelovala z njim.

Strokovnjaki so pojasnili, da je bil zajem venezuelskega predsednika Madura zapleten, a uspešen vojaški podvig. V ZDA je Madurovo zajetje povzročilo delitve, saj ga republikanci podpirajo, demokrati pa mu nasprotujejo zaradi pomanjkanja odobritve kongresa. Južnokorejski strokovnjaki menijo, da Trump podobnega scenarija ne bo uporabil proti Kim Jong-unu. Maduro se je s soprogo pojavil na sodišču v New Yorku. Zajem sproža pravna vprašanja o tem, ali je šlo za aretacijo beguncev ali dejanje vojne.

Združene države Amerike so v soboto zgodaj zjutraj izvedle bliskovito vojaško operacijo v prestolnici Venezuele, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije in napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje države ter nadzor nad njenimi obsežnimi naftnimi rezervami. Po navedbah Washingtona so Madura že prepeljali na ameriško ozemlje, kjer ga v New Yorku čakajo obtožbe zaradi narko-terorizma in sodelovanja v mednarodni trgovini z drogami. Napad, ki so ga spremljali letalski udari na ključne vojaške cilje, je v Caracasu sprožil kaos, medtem ko so se v Miamiju in drugih delih ZDA začela praznovanja venezuelske diaspore. Kljub uspehu operacije pa se v ameriškem kongresu in mednarodni skupnosti krepijo kritike zaradi domnevne nezakonitosti posega brez predhodne odobritve zakonodajalcev ali mednarodnih organizacij. Strokovnjaki opozarjajo na nevarnost destabilizacije regije in morebitnih povračilnih ukrepov, medtem ko venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez zahteva izpustitev Madura in trdi, da ostaja legitimni voditelj države. Ameriška administracija operacijo primerja z invazijo na Panamo leta 1990, s katero so odstavili Manuela Noriego.

Guvernerka New Yorka, Kathy Hochul, je operacijo Donalda Trumpa v Venezueli označila za očiten primer zlorabe moči. Župan New Yorka je stopil v stik z Donaldom Trumpom in izrazil svoje nestrinjanje z ameriško vojaško intervencijo v Venezueli, ter izrazil dvom o smiselnosti menjave režima. Ameriška državna tožilka Pam Bondi je sporočila, da sta bila venezuelski predsednik Nicolas Maduro in njegova žena v New Yorku obtožena več kaznivih dejanj, povezanih s trgovino z drogami in posedovanjem orožja.

Podpredsednik Združenih držav Amerike J. D. Vance je izjavil, da je administracija predsednika Donalda Trumpa venezuelskemu voditelju Nicolásu Maduru pred njegovo zajetjem ponudila več možnosti za miren sestop z oblasti. Vance je poudaril, da Madurove trenutne razmere dokazujejo, da Trump dejansko izpolni svoje napovedi, in ga označil za človeka dejanj. Po besedah podpredsednika je imel Maduro na voljo več izhodov, ki bi preprečili stopnjevanje napetosti, vendar se zanje ni odločil. Izjava prihaja v času, ko se pritisk na venezuelski režim stopnjuje, Vance pa je z njo želel utrditi verodostojnost ameriške zunanje politike pod Trumpovim vodstvom. Poudaril je, da je bil Maduro zadnja oseba, ki je spoznala resnost Trumpovih opozoril. Dogajanje sledi večmesečnemu zaostrovanju retorike in vojaške prisotnosti ZDA v regiji, kar je na koncu privedlo do sprememb v vodstvu Venezuele.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so elitne enote izvedle nočni napad na predsedniško rezidenco v vojaški bazi v Caracasu, od koder so Madura z letalom prepeljali v New York. Trump je operacijo označil za izjemno uspešno in napovedal, da bodo ZDA vsaj začasno upravljale z Venezuelo in njenimi obsežnimi naftnimi rezervami. Operacija je sledila večmesečnemu stopnjevanju pritiskov in tajnemu načrtovanju. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da se bosta Maduro in njegova soproga na ameriških tleh soočila z obtožbami zaradi narko-terorizma. Medtem ko so v južni Floridi venezuelski izseljenci proslavljali padec režima, so se v drugih delih sveta in v nekaterih ameriških mestih pojavili protesti proti vojni. Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je obsodila "imperialistični napad" in zahtevala izpustitev Madura, medtem ko je vrhovno sodišče Venezuele njo imenovalo za začasno predsednico države. Ameriški kongresniki iz vrst progresivnih demokratov so napad označili za nezakonit in neustaven, saj Trump za vojaško posredovanje ni pridobil odobritve zakonodajalca. Varnostni svet Združenih narodov je za ponedeljek že sklical nujno sejo, na kateri bodo obravnavali ameriško posredovanje, ki močno spominja na invazijo Paname leta 1989. Trump je poudaril, da so bili v napadih nekateri ameriški vojaški uslužbenci ranjeni, vendar smrtnih žrtev na njihovi strani ni bilo, medtem ko poročila iz Venezuele navajajo smrtne žrtve med tamkajšnjimi civilisti in vojaki.

Po ameriškem napadu na Venezuelo so se pojavili ostri odzivi. Člani ameriškega Kongresa so zahtevali nujno glasovanje, da bi ustavili nadaljnje vojaške akcije Trumpove administracije v Venezueli. Predsednik Trump je bil tarča posmeha zaradi domnevnega dremeža med tiskovno konferenco o napadu. Posnetki iz leta 2019, v katerih je Tulsi Gabbard pozivala ZDA, naj se izognejo Venezueli, so ponovno postali viralni, sprožajoč kritike na račun administracije. Trump je obljubil, da bodo ZDA vodile Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena nova vlada, hkrati pa so se pojavile kritike glede nejasnih podrobnosti načrta.

Ameriške oborožene sile so v obsežni vojaški operaciji na tleh Venezuele prijele predsednika Nicolása Madura. Po navedbah ameriškega namestnika zunanjega ministra Christopherja Landaua bo Maduro za svoje domnevne zločine odgovarjal pred sodiščem. Operacija se je odvila brez večjega upora venezuelskih sil, čeprav vlada v Caracasu trdi, da ohranja nadzor nad državo. Ameriški vdor predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaškega pritiska administracije Donalda Trumpa na venezuelski režim. Dogodek je povzročil precejšnjo diplomatsko zadrego za ključni zaveznici Madura, Kitajsko in Brazilijo, ki sta dogajanje označili za ponižujoče. Medtem ko Washington poudarja nujnost vzpostavitve pravičnosti in demokracije v regiji, ostaja politična prihodnost Venezuele negotova, saj so ameriške oblasti napovedale nadaljnje postopke proti vrhu dosedanje oblasti. Mednarodna skupnost pričakuje hiter odziv glede pravne podlage za prijetje tujega državnega voditelja na njegovem ozemlju.

Demokratski člani ameriškega kongresa so ostro obsodili visoke uradnike administracije predsednika Donalda Trumpa in jih obtožili, da so zakonodajalcem namerno podajali neresnične informacije glede načrtov v Venezueli. Po navedbah kongresnikov so uradniki na nedavnih brifingih zagotavljali, da Združene države Amerike ne načrtujejo zamenjave režima v Caracasu, kar se je po izvedbi obsežne vojaške operacije in zajetju predsednika Nicolása Madura izkazalo za zavajanje. Demokrati sedaj zahtevajo podrobno pojasnilo in celovit načrt za prihodnost Venezuele. Kritike so usmerjene predvsem v dejstvo, da je administracija le nekaj mesecev pred napadom zanikala namere o invaziji, medtem ko so se v ozadju očitno pripravljale vojaške dejavnosti. Kongresniki opozarjajo, da je bila s tem kršena ustavna vloga kongresa pri odločanju o vojnih operacijah. Razmere so se dodatno zapletle po Trumpovi napovedi o vzpostavitvi ameriške uprave v državi, kar je v neposrednem nasprotju s prejšnjimi zagotovili o spoštovanju suverenosti in omejenosti posegov.

Združene države Amerike so izvedle serijo vojaških napadov z bombami in raketami na cilje v Venezueli, kar predstavlja močno stopnjevanje napetosti med državama. Administracija predsednika Donalda Trumpa je operacijo utemeljila z namero, da predsednika Nicolása Madura privede pred sodišče, medtem ko so nekdanji visoki uradniki Bele hiše v izjavah za javnost namignili, da so cilji širši in vključujejo destabilizacijo komunističnega režima na Kubi. Venezuelska vlada je po napadih sporočila, da ameriškim silam ni uspelo ustrahovati prebivalstva in da so uničile le del načrtovanih ciljev. Notranji minister je državljane pozval k zaupanju v vlado. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala s kritiko; Mehika je pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum Pardo ostro obsodila enostransko vojaško posredovanje in ga označila za neposredno kršitev ustanovne listine Združenih narodov. Operacija sledi večmesečnemu stopnjevanju pritiska, vključno s prikritimi operacijami Cie in povečano vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Ameriški uradniki so že v preteklosti venezuelske vojaške strukture povezovali s trgovino z mamilu, kar je služilo kot podlaga za trenutno ofenzivo. Analitiki opozarjajo, da bi ti napadi lahko povzročili širšo regionalno nestabilnost, ki bi neposredno vplivala na varnostne razmere v celotni zahodni polobli.

Po ameriških napadih in zajetju Nicolása Madura v Venezueli so uničena vojaška oporišča. Venezuelska vlada je napovedala obsežen vojaški odziv, medtem ko se pojavljajo vprašanja o tem, kdo bi lahko nasledil Madura: podpredsednica Rodríguez, opozicija s podporo ZDA ali vojska. Madura so odpeljali iz države in ga obtožili.